Dož - vladar Beneške republike

 

Za več kot 1.000 let so v beneški republiki vladali DOŽI (latinsko DUX; slovensko VOJVODA). Do propada republike se jih je zvrstilo točno 120 (spodaj so navedeni po letnicah).

 

Bili so izvoljeni za preostanek svojega življenja s strani mestne aristokracije. V večini primerov je bil kandidat za naslednjega Doža pomemben starešina v mestu. Kombinacija elaborirane aristokracije ter republiške ustave je republiko naredila v vzoren primer "kronane republike". Za razliko Genovskih vojvod so bili njihovi beneški kolegi zakonsko omejeni. Svoje življenje so prebili večinoma znotraj svoje palače ter bazilie Sv. Marka. Svojo rezidenco so zapustili samo za diplomatske potrebe.

ŽELIM POTOVATI MED

DRŽAVA ODHODA
ZAČETNI DATUM
KONČNI DATUM
18. stoletje

pomeni konec Beneške republike. Kot 120. (zadnji) dož se je zvrstil Ludovico Manin. Takoj po izglasitvi se je zaradi primanjkovanja samozavesti zjokal in prosil za oprostitve dolžnosti. Ker mu zahteva ni bila zadoščena, je ljdstvu dajal denar da bi ga vzljubili.

17. stoletje

je minilo v bitkah za obstoj prevlade Beneške republike na Sredozemlju. Zaradi kuge je v mestu vladalo veliko nezadovoljstvo, izbruhnili so notranji nemiri, republika pa je doživljala poraze proti vedno močnejšemu Otomanskemu imperiju. Končno so se odrekli Grčiji in njenemu otočju.

16. stoletje

je minilo v znamenju bitk za prevlado na Italjanskem polotoku. Bitke je začel Dož Loredano Loredan. Prvič v zgodovini so Benetke priznale poraz za porazem in izgubile oblast nad Ciprom, Krfom ter Peleponezom. Pasqual Cicogna je naročil izgradnjo današnjega mostu Rialto.

15. stoletje

je minilo v znamenju konstantnega bojevanje Benetk proti Genovi ter Turčiji. V tem stoletju je Tommaso Mocenigo začel z izgradnjo knjižnice ter obnovo Doževe palače, kar je dalo trgu podobno podobo, katero je ohranilo tudi do danes ter dovolil Kopru objaviti nov, svobodnejši statut.

14. stoletje

je zaznamovalo veliko menjav v Dožev palači ter prvo v seriji kug. V letih 1348 - 1350 je zaradi posledice potresa ter izbruha kuge umrla tretina prebivalstva. V tem času je vladal Dož Andrea Dandolo (po poklicu pravnik ter zadnji beneški Dož, katerega so pokopali v Baziliki sv. Marka).

13. stoletje

je nadaljevalo bitko med Benetkami in drugimi (danes) italjanskimi mesti za prevlado na Jadranu. Omeniti velja Doža Lorenzo Tiepolo, saj so v času njegovega vladanja prevzeli oblast nad Jadranom, vendar začeli krvavo bitko l. 1720, katero so po težki bitki tudi uspešno zmagali.

12. stoletje

je zaznamovalo več bitk za dalmatinske luke: Zadar, Split in Trogir. Večkratne bitke je končal slepi Dož - Enrico Dandolo, ko je pred 4. križarsko vojno dokončno premagal Madžare ter osvojil Zadar.

11. stoletje

je zaznamoval neopotizem na začetku ter osvajanje Dalmacije. Kot najbolj kontroverzen dož je veljal Otto Orseolo, saj je v vladne vrste vpeljal velik del svoje družine. Po odstopu se je trudil postaviti svojega sorodnika, vendar brez uspeha...

10. stoletje

Pietro III Candiano je bil za naše področje zelo pomemben, saj je hotel obvladovati celoten Jadran, kar so mu pa Srbi (jadranski pirati) preprečili. Vladavina repubilke se je nadaljevala z borbami za spremembe v mestu, čemur je pa Senat strogo nasprotoval.

9. stoletje

Deveto stoletje je zaznamovalo pet generacij družine Participazio. Le Tradonico je začasno prekinil tradicijo. Rojen Istrian je zavladal Benetkam l. 837. Njegova pomanjlkivost je bila, da je bil nepismen in tako slepo podpisal vse dokumente. Za njim je zopet zavladala družina Participazio.

8. stoletje

v 8. stoletju je Benetkam vladalo 8 različnih Dožev. Najpomembnejši je bil Orso Ipato, saj je prvi, katerega je priznal bizantinski vladar "Leo III". Ker je bil umorjen v Ravenni, so naredili kratek premor (737 - 742), nakar je vladanje prevzel njegov sin Teodato Ipato.

7. stoletje

Paolo Lucio Anafesto (697-717) (lat. Anafestus Paulucius) je bil prvi priznani beneški Dož. Plemič iz Herakleja je bil izvoljen l. 697, ko je kot uradnik prevzel vladanje celotne lagune in s tem prekinil konflikte med različnimi tribunami, katere so do tega leta vladale v različnih delih. Posledično je poenotil vojsko in se uspešno ubranil napadov Langobardov in Slovanov.