Kljub temu, da je bilo mesto obdano z vodo, so prebivalci imeli velike težave z oskrbo, saj je voda v laguni slana (in umazana). Posledično so si izmislili način zbiranja deževnice in filtriranja le-te. S to rešitvijo je mesto še dodatno zmanjšalo odvisnost od kopnega.

Pred postavitvijo lastnega sistema zbiranja vode, so Benečani v nevarnih podvigih iz kopenga vozili vodo v mesto. Zaradi groženj s strani Barbarov, nevarnosti invazije oz. napada prevoznikov, so v devetem stoletju iz gline naredili žlebove in preko njih iz streh zbirali vodo v vodnjake oz. cisterne pod večjimi trgi.

 

Dodatno so vse trge zgradili v rahli lijakasti obliki ter posledično tudi iz tal zbirali vodo. Kot sistem čiščenja so v glinaste žlebove namestili "filterje" iz peska. Danes se v mestu nahaja preko 1000 (neuporabljenih) cistern.

 

Sistem je bil rešitev za pitno vodo v mestu. Z izboljšavami so ga uporabljali do 1889, ko so z akvaduktom povezali mesto s pitno vodo iz bližnjih gora. Trg v Benethah z vodnjakom

Razlika med TRGOM in CAMPOM v Benetkah

Vsi trgi v Benetkah (z izjemo trga sv. Marka) se imenujejo campo. Ime izvira iz beneškega dialekta. Trg sv. Marka je svoje ime dobil s pomočjo nezaželjenega italijanskega jezika. Pomen je isti, vendar je Piazza San Marco danes EDINI trg v mestu, pod katerim ni cisterne in niso zbirali vode. Zato tudi na piazzi ne boste našli tipičnega beneškega vodnjaka.