Beneški zapori za najhujše zločince so se nahajali v Doževi palači. Najbolj "negostoljubne" celice so bile v pritličju stabe. Poznani kot Pozzi (slo. vodnjaki), so bili temačni ter obdani z lesenimi tramovi. Vseh 18 celic je povezoval mračen in vlažen hodnik.

Bivanje v teh osemnajstih celicah je bilo neznosno, saj so pod lesenimi mizami bivale najrazličnejše žuželke, hrana na mizah je bila neužitna ter nezadostna, zrak zadušljiv ter okolica prenaseljena.

 

Slavni Piombi (slo. zaporniki - svinci) so bivali v celicah na podstrešju palače. Ime so si "prilužili" zaradi svinca na strehi, zaradi česar so bile celice poleti neznosno vroče, pozimi pa mrzle. Namen tega zapora je bil v glavnem za zapornike višjih slojev in tistih pred sojenjem.

 

Najbolj slaven zapornik je bil Giacomo Casanova. Za rešetkami se je znašel zaradi večkratnih in različnih zločinov. V Benetkah je dodatno zaslovel zaradi kontroverznega pobega. Iz svoje celice je splezal na streho in se spustil v palačo po odtočni cevi. Ko mu je uspelo prepričati nekega doževega čuvaja, da mu odpre vrata palače, je elegantno pobegnil na romantični gondoli. Legenda pravi, da je pred vkrcanjem na gondolo popil kavo na trgu Sv. Marka.

Nove zapore so zgradili poleg doževe palače. Kot edini vhod v palačo je služil Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri) se nahaja v drugem nadstropju doževe palače ter neposredno povezuje Dvorano pravice z zapori. Most prečka kanal Palazzo (slo. Palača). Zgradil jih je arhitekt Antnio Contin v letih 1589 - 1616 na Riva dei Schiavoni (slo. obala sužnjev).