Most vzdihljajev velja za najbolj romantičen most v Benetkah. Vendar usoda vseh tistih, ki so ga prisilno prečkali, je bila vse prej kot romantična. Ime je prispodoba za zadnji vzdihljaj svežega zraka, preden so zapornike odpeljali z dožev zapor. Most povezuje Doževo palačo z najbolj krutimi zapori v mestu.

Most je zaprte narave, izdelan iz belega istrskega kamna. Na vsaki strani ima par oken. Most prečka kanal palače (Rio di Palazzo) ter povezuje stare zapore s preiskovalnimi sobami v Doževi palači. Most je zgradil Antoni Contino (cigar stric je zgradil Most Rialto) med 1600 ter 1603.
Pogled iz mostu je bil zadnji pogled, katerega so zaporniki dobili, preden so jih za vekomaj zaprli. Most je dobil svoje ime po Lordu Byronu v 19. stoletju z namigom, da so zaporniki vzdihnili ob zadnjem pogledu na lepote Benetk. Glede na to, da so dnevi inkvizicije ter hitrih usmrtitev takrat že minili, so v časih Byrona zapore uporabljali za majhne kriminalce.
Glede na avtobiografijo slavnega beneškega ljubimca - Giaccomo Casanova - je bil on edini, kateremu je uspelo pobegniti iz zaporov. Pobegnil je s pomočjo ene od ljubic, se v Doževi palači preoblekel v pomembnega uradnika ter za 22 let zapustil mesto. Po vrnitvi so ga oblasti pomilostile, vendar svojega miru v mestu ni našel. Še zadnjič je zapustil mesto in po dolgoletnem romanju umrl v majhnem mestu Dux na Češkem.
Z mostom vzdihljajev je povezana tudi legenda, ki pravi, da je paru zagotovljena večna ljubezen, če se ob sončnem zahodu z gondolo popeljeta pod mostom ter poljubita. Ta legenda je igrala pomemebno vlogo v filmu »A litte Romance« iz 1979.