V Benetkah Campo San Polo uvrščajo kot drugi največji trg, takoj za trgom sv. Marka. Danes se na njemu (v poletnih mesecih) odvijajo kino predstave, v preteklosti pa so organizirali tudi bikoborbe, plese ter ognjemete.

Campo San Polo se nahaja kakih sto metrov od križišča med Canale Grande ter Canale San Polo. Trgovci iz Firenc so na tem trgu organizirali svoj karneval leta 1497 ter tako dali lokalnim trgovcem idejo, da prodajajo maske ter kostume v času karnevala.

Zgodovina trga San Polo

V 15. stoletju je ekscentrični Brat Santo zažgal svoj denar z željo, da pokaže, da je bogasto plitko.

Plačani morilec je na tem trgu umoril misleca iz Firenc - Lorenza de Medici leta 154. Lorenzo se je skril v Benetkah po umoru svojega bivšega prijatelja, avtokratičnega Vojvodo Firenc v prepričanju, da je oskrunil človeško svobodo.

Cerkev Sv. Polo

Cerkev je "kreacija" iz 19. stoletja, kot jo radi poimenujejo domačini. Predhodnico iz 15. stoletja so obnovili ter adaptirali do mere, da je od nje ostalo bore malo. Na srečo so v notranjosti orhanili del umetnin iz 14. stoletja, uključojč tudi Križ, delo Giandomenica Tiepola. Danes ga hranijo v oratoriju. Omenjene slike so omembe vredne, saj so jih v 18. stoletju dopolnili z Beneškimi ozadji s podobami bogatih prebivalcev v najboljših oblačilih, s čimer so poskušali prikazati drug zorni kot na Kristusa ter njegovo mučenje. Kot kontrast Tintorettova interpretacija Zadnje večerje ponazarja vrnitev Kristusa v dvorano ter karanje svojih varovancev zaradi primanjkovanja zaupanja.

Cerkev San Polo je ena od treh cerkva v Benetkah, ki ponazarja kobilico ladje na stropu. To je tudi edini del, ki je ostal od prvotne cerkve po adaptacijah v 19. stoletju.

Zvonik iz 14. stoletja je pomemben zaradi skulptur v pritličju: Dva leva ponazarjata posledice nespoštovanja pravil v Benetkah: Prvi lev ima v ustih človeško glavo, drugi pa golta kačo. Kača je prispodoba za Doža Marino Faliero leta 1335, ko je želel prevzeti abolutno oblast v mestu ter uničiti senat. Namesto oblasti mu je sodišče (s podporo ljudstva) dodelilo obglavljenje. Kljub vsemu se je Faliero v zgodovino zapisal kot najbolj slaven Dož. Kljub temu, da so vse njegove slike ter ostala dela zažgali, je njegova življenska pot navdihnila Byrona, da napiše spev o njemu. Kasneje je v 19. stoletju francoski umetnik Delacroix narisal celo sliko (zgoraj desno).

Človeška glava v prvem levu naj bi pripadala Francescu Bussoni, naivnemu plačancu. Legenda pravi, da naj bi bil, tudi po zaprisegi v Beneški vojski, veren samo najboljšemu plačniku. Ulovili ter obglavili so ga 05. maja 1432.