Po objavi zakona 29. marca 1516  so Benečani omejili svobodo Židom v mestu. Izven geta so se židje lahko zadrževali samo podnevi. Predel mesta v Sestieru Canaregio so z ostalimi Benetkami povezali samo z 2 mostoma, katera je varovala vojska.

Prepovedali so gibanje Židov po Benetkah tudi med trajanjem Krščanskih praznikov. Posledično so na dveh mostovih še danes vidni sledovi železnega okovja s katerim so zapirali prehod iz Geta v preostali del mesta.

Leto se je delil na dva dela: Ghetto nuovo (novi geto) in Ghetto vecchio (stari geto). Imena so zavajajoča, saj je novi geto starejši od starega.

Židom so Benečani dovolil opravljati samo določene poklice:

- medicino, saj so bili pripravljeni brati v arabščini
- lahko so Benečanom posojali denar, ker je krščanska religija to svojim vernikom prepovedovala
- preprodaja tekstila
- krojaštvo
- preprodaja rabljene robe

Kljub slabim življenskim razmeram v getu je število prebivalcev konstantno raslo, tako da so l. 1633 dodali getu še Ghetto nuovissimo (najnovejši geto). Zaradi goste poselitve geta je to danes edini del mesta, kjer vidimo "nebotičnike" - stavbe s 6 nadstropji.

Beneška sinagoga

Zgradili so 5 sinagog - vse do danes obstajajo in delujejo:
- Schola Canton
- Schola Italiana (italijanska šola)
- Schola Levantina
- Schola Spagnola (španska šola)
- Schola Tedesca (nemška šola)

Geto je obstajal več kot dve in pol stoletji. Šele po propadu repubilke je Napoleon Bonaparte l. 1797 zrušil vse zapornice in dovolil Židom, da so živeli po celem mestu.

Med drugo svetovno vojno so iz Benetk deportirali 200 Židov, od teh se jih je samo 8 (osem !!!) vrnilo v Benetke.