Arsenale v Benetkah

Beneški arsenal je ladjedelnica ter pristanišče njihove mogočne mornarice. Za čas vladanja Beneške Republike je imelo to področje vodilno vlogo pri izgradnji ladij v Mediteranu. V najboljših časih je v ladjedelnici delalo 16.000 delavcev. Sposobni so bili izdelati eno bojno ladjo na dan!

Arsenale se nahaja v sestieru Castello.

Ustanova, zgrajena v bizantinskem stilu je bila zgrajena v 8. stoletju, vendar so prvi pisni zapisi šele iz 13. stoletja v Dantejevem Infernu. Današnja stavba naj bi bila iz časa vladanja doža Ordelafo Faliero (iz 11. stoletja), vendar so te teorije osnovane samo na legendah in ljudskih pripovedovanjih.

Predvideva se, da beseda arsenale izvira iz arabskega “Dar al Sinaa” (slo. suhi ladijski dok). Koncept gradnje je izrazito Islamski ter Bizantinski.

ZAČETKI ARSENALA V BENETKAH:
Sprva so zgradili arsenal z namenom, da vzdržujejo ladje privatnih mornaric bogatih beneških družin. Leta 1320 so zgradili ARSENALE NUOVO (slo. nov arsenal), kateri je bil bistveno večji od prvotnega. Omogočal je obnavljanje, vzdrževanje ter gradnjo tako bojnih kot trgovskih ladij na enem mestu. Arsenal je tako popolnoma naključno postal pomembno središče za manufakturo vrvi v prostorih, kjer so sprva bivali delavci. Po potrebi za večje površine so hiše delavcev gradili izven obzidja arsenala.

Benetke so razvile tehniko izgradnje masovne proizvodnje bojnih ladij s katero so nadomestili rimsko tehniko. Pri stari tehniki so pri vsaki ladji zgradili sprva trup, pri beneški tehniki so pa najprej zgradili ogrodje (ter kobilico) in okoli nje trup. Prednosti novega sistema so bile: hitrejša gradnja, boljša morje plovnost ter manjša poraba lesa. V vrhuncu proizvodnje je ladjedelnica zaposlovala okoli 16.000 delavcev, ki so bili sposobni narediti eno bojno ladjo na dan, jo popolnoma opremiti ter pripraviti za plovbo. To so uspeli s standardiziranimi deli ter proizvodno linijo, ki se je po koncu republike ponovno pojavila šele v industrijski revoluciji ob koncu 18. stoletja.

Iz arsenala pa niso prišle samo bojne ladje. Izdelovali so tudi orožje, pištole s katerimi so se bojevali proti Genovi. Omeniti velja, da so s posebno tehniko pospešili delovanje petelina na pištolah in tako povečali prebojnost metkov in posledično je bila pištola bolj prebojna kot puščice iz lokov.

Glavni vhod v arsenal so Porta Magna iz leta 1460. Uvrščena so kot prva stavba pri obnovitvi klasicističnega stila v Benetkah. Najverjetneje je oblika delo arhitekta Jacopo Bellini, zgradil jo je pa Antonio Gambello. Leva pri vhodu sta pripeljana iz Grčije leta 1687. Lev iz Pireja je poseben, saj ima poškodovan obraz. Na licih je napis napisan v runski abecedi in je delo Skandinavskih plačancev-vojakov.

ARSENALE NOVISSIMO (slo. Najnovejši arsenal)
Gradnja je pričela leta 1473. Delavcem je omogočil, da so trupe novih ladij zgradili na ločenem mestu preden so jih premestili v stari arsenal za dokončanje.

V drugi polovici 16. stoletja so poskusno izdelovali večje ladje na katere so lahko namestili močnejše topove. Najbolj impresiven “izdelek” je ladja tipa Galleass, katere so imele do 32 vesel, vsako je veslalo do 5 sužnjev. Opremljene so bile s tremi jambori in dvemi “dvorci” – prednjimi in zadnjimi. Oblikovalci v arsenalu so posvetili ogromno truda, da bi bile gallesse tako hitre kot navadne galeje. Zaradi neokretnosti in neuspeha pri doseganju želene hitrosti so jih zgradili v zelo majhnem številu.

ARENSALE PO PROPADU REPUBLIKE TER DANAŠNJI RAZVOJ
Večji del arsenala je bil uničen v času Napoleonovega vladanja z namenom, da bi preprečil ponoven vzpon Republike “Serenissima”. Po njegovem odhodu so jo deloma obnovili ter jo še danes uporabljajo kot bazo za italijansko mornarico. Danes je del stavb namenjen za Beneški Bienale, preostali del pa služi kot delavnica za obnovo starih ladij.