Ključ do dolgotrajnega uspeha Beneške republike temelji na uspešnem postavljanju dobrobiti mesta pred osebnimi interesi vladajoče elite. Mnogi doži so se omejili na dosledno in zvesto služenje Republiki, določeni so jo poskušali zrušiti, drugi pa so jo postopoma povečali.

Da bi zagotovili 1150 let vladanja Serenissima, so prispevale tudi omejitve in kontrole, ki so bile uvedene pri voditelju države Beneške republike. Venetiarum Respublica se je začela leta 697 z izvolitvijo prvega doža Paoluccia Anafesta, njen konec pa je bil leta 1797 z abdikacijo stodvajsetega doža Lodovico Manin.

Doži, čeprav so bili znani in močni, niso nikoli predstavljali samega sebe, ampak republiko Serenissimo.

Stara slika Benetk

Benetke so svetovno znano mesto na severozahodu Jadrana. Nahajajo se v močvirnati laguni, sestavljene iz  številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev. Mesto je osnovala skupina ljudi “VENETI”, kar je skrajšano za VIENI ET TU?, prevedeno v slovenščino PRIDEŠ TUDI TI?

V času okoli leta 1000 je bila bizantinska vladavina že tako oslabljena, da je prišla pod oblast nove sile iz Severnega Jadrana – Benetk. V tem času, ko je tudi v zahodni Evropi vladalo prepričanje, da bo letnica 1000 pripeljala do konca sveta, so Benetke skupaj z bizantinsko pomočjo pregnale Normane iz Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja.

13. stoletje – V 13. stoletju, ko je papež pozval kristjane že na 4. križarsko vojno, so se jim pridružile tudi Benetke. Benečani so vojno obrnili v svojo korist ter osvojili Bizanc, mnoga grška otoška pristanišča in prišli celo do Krete.

Beneška vojska je bila v 14. in 15. stoletju daleč pred ostalimi italijanskimi vojskami. Veliko mož je bilo dobro usposobljenih samo strelcev, ki so delovali na več kot tri tisočih trgovskih ladjah. Z dobro politiko so se ubranili pred možnimi prevzemi, katere so druga mesta velikokrat izkusila.

13. stoletje je bilo zaznamovano tudi z vojnami med Benetkami ter Genovo, ki je po 4. križarski vojni postala glavni trgovski tekmec Benetk, saj je imela razvejano trgovino v Palestini, v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju.

Benetke so skozi zgodovino vzpostavile pravi imperij, ki je pokrival Dalmacijo ter južno jadransko obalo do Krete in Cipra, na severu so segale do Alp, na zahodu vse do Milana.

Prvi izbruh kuge sega iz bizanca, točneje leta 542. Leta 1348 je kuga iz Dalmacije v Benetke prišla po morju s trgovskimi čolni. Prenašali so jo okuženi mornarji med zapuščanjem Kaffe, kjer se je začela pandemija. Od okoli 110.000 prebivalcev tega mesta je kuga okužila in ubila nekje med 37,000 in 70.000 ljudi.

16. stoletje je prineslo preobrat v načinu trgovanja. Geografska odkritja so prinesla nove trgovske poti (mimo Rta dobrega upanja), kar je izključilo karavane do sredozemskih pristanišč.

Benetke so bile kljub veliki konkurenci drugih mest v začetku 18. stoletja še vedno zelo bogate. Svoje bogastvo so Benečani tudi znali uživati s prirejanjem karnevalov, iger na srečo, plesov v maskah. V marsikaterem pogledu so tudi podpirali umetnost.

Benetke letno obišče več kod 20 miljonov turistov. Ker večina turistov obišče Benetke samo za en dan, so Beneške oblasti prepričane, da je finančna posledica takih obiskovalcev slaba. Kot posledica so temu primerno zasolili tudi cene parkirišč ter za avtobuse uvedli “turistično takso”.