Ključ do dolgotrajnega uspeha Beneške republike temelji na uspešnem postavljanju dobrobiti mesta pred osebnimi interesi vladajoče elite. Mnogi doži so se omejili na dosledno in zvesto služenje Republiki, določeni so jo poskušali zrušiti, drugi pa so jo postopoma povečali.
Da bi zagotovili 1150 let vladanja Serenissima, so prispevale tudi omejitve in kontrole, ki so bile uvedene pri voditelju države Beneške republike. Venetiarum Respublica se je začela leta 697 z izvolitvijo prvega doža Paoluccia Anafesta, njen konec pa je bil leta 1797 z abdikacijo stodvajsetega doža Lodovico Manin.
Doži, čeprav so bili znani in močni, niso nikoli predstavljali samega sebe, ampak republiko Serenissimo.


Benetke so svetovno znano mesto na severozahodu Jadrana. Nahajajo se v močvirnati laguni, sestavljene iz številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev. Mesto je osnovala skupina ljudi “VENETI”, kar je skrajšano za VIENI ET TU?, prevedeno v slovenščino PRIDEŠ TUDI TI?

V času okoli leta 1000 je bila bizantinska vladavina že tako oslabljena, da je prišla pod oblast nove sile iz Severnega Jadrana – Benetk. V tem času, ko je tudi v zahodni Evropi vladalo prepričanje, da bo letnica 1000 pripeljala do konca sveta, so Benetke skupaj z bizantinsko pomočjo pregnale Normane iz Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja.

Prvi izbruh kuge sega iz bizanca, točneje leta 542. Leta 1348 je kuga iz Dalmacije v Benetke prišla po morju s trgovskimi čolni. Prenašali so jo okuženi mornarji med zapuščanjem Kaffe, kjer se je začela pandemija. Od okoli 110.000 prebivalcev tega mesta je kuga okužila in ubila nekje med 37,000 in 70.000 ljudi.
Benetke letno obišče več kod 20 miljonov turistov. Ker večina turistov obišče Benetke samo za en dan, so Beneške oblasti prepričane, da je finančna posledica takih obiskovalcev slaba. Kot posledica so temu primerno zasolili tudi cene parkirišč ter za avtobuse uvedli “turistično takso”.