Bazilika Santa Maria della Salute je bila zgrajena v 16. stoletju. Med širjenjem hude epidemije kuge, katera je pobila skoraj tretjino prebivalstva, je arhitekt Baldassare Loghena dobil nalogo, da zgradi najlepšo baročno cerkev v mestu. Končal jo je leta 1681 (eno leto pred smrtijo).
Cerkev je danes v mestu splošno znana kot Salute. Nahaja se na ozkem polotoku, ki deli bazen Sv. Marka na sva manjša kanala – Canale Grande ter Canale Giudecca. V mestu je uvrščena med manjpomembne cerkve, vendar je še vedno ena od najbolj fotografiranih cerkva v Italiji.

ZGODOVINA – Kmalu po prvi veliki epidemiji kuge, je Benetke v l. 1630-31 prizadela še ena, katera je terjala tretjino vseh beneških življenj. V pičlih 17 mesecih je umrlo okoli 80.000 ljudi; samo novembra jih je umrlo 12.000; tudi do 600 na dan… Čolnarji so glasno pozivali, naj se trupla odvržejo čez okna v kanale, da bi jih odpeljali iz mesta… Dokler je mesto še preštevalo žrtve „črne smrti”, je 22. oktobra 1630 Senat določil, da bodo v znak hvaležnosti za konec hude bolezni postavili tempelj Devici Mariji. Zbirali so ponudbe z natečajem in med 11 predlaganimi projekti so nalogo zaupali neznanemu Palladijevemu učencu, 26-letnemu Longheni.

Bazilika Santa Maria della Salute

V razpisu so tekmovali arhitekti:
– Baldassare Longhena (zmagovalec razpisa)
– Zambattista Rubertini (izbran v ožji krog z načrtom il Fracao)
– Antonio Smeraldi (izbran v ožji krog)
– Alessandro Carotari
– Matteo Ognoli
– Berteo Belli

Kljub temu, da je cerkev zgradil (in končal) arkitekt Baldassare Loghena leto pred svojo smrtjo Benečani vidijo v cerkvi močan vpliv Palladijevega klasicizma.

Baldassare Longhena je predstavil svoje delo kot „deviško” – istočasno posvečeno Devici Mariji kot tudi še nikoli videno na območju Benetk ali Italije, v obliki rotonde ali krone. Izbrana je bila prestižna lokacija ob Canalu Grande, da bi bil omogočen čim lažji dostop bodočim cerkvenim procesijam. Pred pričetkom gradnje so podrli samostan in cerkev Svete Trojice, da bi naredili prostor za nov objekt. Z gradbenimi deli so pričeli 25. marca, na dan, veljaven kot začetek stvarjenja sveta, kot dan križanja ter kot uradni dan ustanovitve Benetk l. 421. Gradnja je trajala do 1687, pet let po smrti njenega graditelja.

Longhena je postavil temelje v morsko dno – po beneški gradbeni tradiciji je uporabil 7-8 m dolge hrastove kole, katere so potisnili v mehki pesek v katerem so, sčasoma, okameneli. Bilo jih je točno 1,156.627! Nad njimi je zrasla stopničasta ploščad in na njej osmerokotna cerkev iz „marmorina” (opeke preoblečene z marmornim prahom) in belega istrskega marmorja, velikosti 40 x 40 m in višine 47 m. Osem visokih stebrov nosi velikansko kamnito kupolo. Čeprav so nasprotniki Longhenovega „modernega” projekta trdili, da je kupola prevelika in da se bo zrušila, se to ni zgodilo. Za razbremenitev teže kupole je Longhena na zunanji strani postavil marmorne spirale, katere prevzemajo dober del njene teže nase – do takrat še nikoli uporabljena tehnika. Bela, čista, elegantna zunanjost je očesu ponudila popolnoma nov pogled na beneški videz in je postala ena od nepogrešljivih znamenitosti Benetk, ki je nudila inspiracijo mnogim umetnikom. Razen, da zgleda kot krona, nekatere spominja še na relikvarij, ciborij ali obrnjeni kelih…

Dokler je zunanjost tipično baročna, oktagonalna notranjost nosi predvsem bizantinska odličja. Polna je marijanskih simbolov, kupola predstavlja Marijino krono, osem stebrov pa osem točk njene simbolične zvezde. Na baročnem oltarju je avtentična bizantinska ikona Črne Device z otrokom. Notranjost krasijo slike Tiziana, Tintoretta in Varotarija.

Vsakega 21. novembra se procesija največjih državnih dostojanstvenikov napoti od Trga sv. Marka proti Sveti Mariji Zdravja in prečka Canale Grande čez posebej pripravljen pontonski most. Ta dan je eden največjih praznikov za Benečane, ko se pred cerkvijo postavijo stojnice s tipičnimi domačimi dobrotami. Sama cerkev je med najbolj priljubljenimi in domačini jo poimenujejo enostavno La Salute (Zdravje).

ZANIMIVOST – Govorilo se je, da je Longhena verjetno rojen v Brescii, čeprav o tem ni nobenih dokumentov. Njegov oče naj bi se klical Melchisedec, kar je nakazovalo na judovsko poreklo družine. Odličen matematik, Longhena je preučeval kabalo, stari hebrejski nauk, kateri išče ezoterično zvez med večnim Stvarnikom in minljivim življenjem.  Tako je spoznal tudi  numerologijo, katero je dobesedno vzidal v svojo največjo mojstrovino, cerkev Svete Marije Zdravja – vse razmere in proporce te stavbe se vrtijo okoli dveh številk: 8 (simbol brezkončnosti, večnega življenja ter vstajenja) in 11 (Bog in 10 Božjih zapovedi). Npr., cerkev ima dolžino 121 čevljev (1 čevelj = 34,7 cm) oz. 11 x 11; širina oltarja je 88 čevljev oz. 11 x 8; vsaka izmed osmih (8) stranic ima 44 čevljev oz. 4 x 11; celo razdalja od kanala do cerkve je 44 čevljev! Očitno je, da je Baldassare Longhena uporabil svoje poznavanje kabale, da bi s tematsko-inovativnim pristopom dobil izjemno pravilno oblikovano cerkev ter ustvaril arhitekturno predispozicijo za eno izmed najbolj cenjenih zgradb v zgodovini.

OBLIKA – Santa Maria della Salute je osmerokotna cerkev, zgrajena iz istrskega marmorja ter marmorina (opeka prekrita z marmornatim peskom). Kljub njeni markantni zunanjosti je notranjost še bolj povdarjena. Osmerkotna notranjost ima obroče, kateri dokazujejo bizantinski vpliv, kot jo ima tudi cerkev San Vitale. Centralna ladja je bila za tiste čase novost, saj na centralnem balhadinu stoji vrsta svetnikov. Celotna cerkev je polna Marijinih simbolov:
– glavna kupola predstavlja njeno krono
– jamnata notranjost njen nosečniški trebuh
– osmerokotnik prestavlja Marijino zvezdo.