Beneški Doži v 18. stoletju

1709 – 1722

Njegov praded Giovanni I je imel funkcijo doža. Sodeloval je v zadnji vojni med beneško republiko in Turčijo. Svoje bogastvo je povečal, ker je poročil svojo sestrično Lauro. Imel je velik politični vpliv, kakor tudi religiozni, saj so bili moški v njegovi družini skoraj vsi škofje. Bil je zelo prebrisan, še posebno ko je za samo za 1 točko več bil izglasovan.

Brez vojne seveda ni šlo. Benečani so bili politično in vojaško nepraipravljeni. Bojevali so se po dalmatinskih otokih. Zmagali so le na otoku Krfu v Grčiji. Žena Laura je po njegovi smrti živela v samostanu.

1722 – 1732

Ker je bil zelo ugleden poveljnik je takoj dobil funkcijo doža. Sodeloval je v bitakah na Jadranu. Zaradi uspešnosti v vojni proti Dalmacijski obali so mejo med Turčijo, Dalmacijo in Venezijo poimenovali Linea Mocenigo.

1732 – 1735

Posli z različnimi trgovci so bili zelo slabi, saj so bile Benetke v popolni dekadenzi. Kljub poraženim Benetkah se ni predal in se z veliko znanj in izkušenj predal politični karijeri, leta 1732 je bil izvoljen za vojvodo. Ker je bil močnega temperamenta je bil tudi zelo spoštovan s strani politikov. Imel je tudi izredno veliko ekonomsko moč. Mandat je kratko trajal in umirjeno.

1735 – 1741

Najbolj je skrbel da ne bo manjkalo zabav. Imenovali so ga bogi princ, ker je misli da zna igrati kralja, vendar mu to ni in ni uspevalo.

Bil je ambsador v Franciji, Avstriji in Španiji. Podkupil je vseh 41 kanditatov in tako postal dož. Ko je zmagal je dal napisati tudi nekaj sonetov v njegovo ime. Njegovega mandata se lahko spominjajo le po zelo dobro organiziranih zabavah za karneval.

1741 – 1752

Zelo čustveno predan njegovi Serenissimi. Po profesiji poet, zato je bil tudi imenovan Dož Poet.  Vedno je dajal prednosti umetnosti in znanosti. Svoje poslanstvo je izpeljal brez zapletov. Ta zelo premožen mož je imel možnost se izobraževati v Franciji. Kasneje je svoje izobraževanje izpopolnjeval v Angliji in ko je tam spoznal Isaaca Newtona je tudi sam začel gojiti veliko zanimanje za znanost in umetnost. Četudi ni bil najbolj pribljuben je meščanom dokazal ponoven preobrat v ekonomiji. Benečani niso čutili vpliva konkurence, saj je bilo možno izvajati zelo veliko aktivnosti. To so znali izkoristiti podjetniki, kateri so morali opustiti svoje dejavnosti. Zelo nezadovoljni benečani so po njegovi smrti izvajali razne operette. Smejali so se na »njegov račun« oz nesposobnemu poslovanju.

1752 – 1762

Bolj kot dož se je uveljavljal kot podjetnik. Ni se želel preveč izpostavljati javnsoti, pa si je zato izbiral manjše in nezahtevne odgovornosti. Svoje veliko premoženje ni želel vlagati v kulturno izobraževanje. Benečani so bili razočarani, ker so vedeli da njihovi deželi vlada nerazgledan človek.

1762 – 1763

Študent v Bologni – v akademiji plemičev se je po končani diplomi iz italijanskega jezika vrnil v Benetke. V enem letu poslovanja se je izkazal kot pokurator in diplomat. V mladosti je zelo dobro posloval kot diplomat v Rimu in Torinu. Bil je velik zbiratelj starih listin. Ko je delal kot ambasador je v Rimu kardinalu ukradel stare rokopise in jih zamenjal s falsificiranimi. Takrat je vladala velika konkurenca in dejanja so veljala kot »normalna«. Leta 1745 je podedoval veliko prmoženje od strica, ki ni imel naslednikov. Stric Pietro mu je dal v oskrbo tudi ženo Elisabetto Corner. Govorili so, da sta bila ljubimca. Ker ga je Loredan premagal na volitvah je sam dal izjavo: ali se vrnem v parlament kot dož ali pa me ta palača ne vidi nikoli več. Po smrti Loredana mu je vseeno uspelo dobiti častno pozicijo. Bil je slabega zdravja in kmalu za mandatom umrl. Ker je podkupil vse politike v palači je dal v hipoteko tudi vhodna vrata njegove palače in tako Elisabetto pustil z 250 tisoči ducati dolgov

1763 – 1778

Bil je četrti dož z istim plemiškim priimkom. Žena mu je rodila 6 dečkov. Benečani so ga imeli za nesigurnega. Govorili so da je dož bila njegova žena in da je ona imela vedno zadnjo besedo v družini. Bil je »suženj« njenih slabih navad. Njegovega mandata se spominjajo le po luksuznem izboru pohištva ne pa po zgodovinsko – družbenih motivih. Takrat je bila republika v velikm ekonomskem propadu. Največji škandal je izzval, ko so njegov dožev prstan videli na roki plemkinje.

Čeprav je naredil veliko napak, katere je javnost konstantno izpostavljala s satirami je v svojem mandatu vseeno veljal za radodarnega doža. Pospešil je ekonomsko rast v ekonomiji: sodeloval je s komercialisti v Rusiji, Maroku in Tuniziji, Tripoliju in v Ameriki.

1779 – 1789

Ko si je prislužil 40 od 41 glasov so mu takoj očitali, da je vse podkupil. Grozli so mu z smrtjo iz vseh strani. Da bil dobil malo zaupanja in da bi bil spoštovan kot časten mož je podkupaval vse, ki bi o njem grdo govorili. Mislim je da bo s podkupovanjem benečanov kaj dosegel. Stroške je pokrival tako da je prodal darila, katera so on in prejšnji doži dobili v dar. S temi dejanji si je prislužil veliko nespoštovanja in nepriljubljenosti v republiki. Njegovi prijatelji so bili zdaj veliki neprijatelji. Ker so nasprotovali njegovim političnim reformam jih je dal zapreti.

Majhna flota vojakov se je odpravila na sever Afrike. Imeli so kratko vojno na morju. Pobili so veliko gusarjev .

Renier je bil z zdravjem zelo slab, umrl je med karnevalom a so se ljudsvu odločili sporočiti novico nekaj dni kasnjeje da ne bi benečanom odvzeli veliko slavljenje. Šal o skopuškem dožu se ni majkalo.

1789 – 1797

Zelo premožen plemič. Ko se je odločil nastopiti v javnosti je ljudsvto takoj prevzel z njegovim bontonom, radodarnostjo, poštenostjo in predvsem zaradi bogastva. Njegova družina je imela v lasti v regiji Friuli veliko fevdov katere so prodali za 100 tisoč ducatov in si tako prislužili naslov plemičev. Tako so dobili v last tudi villo Manin. Poročil je Elisabetto od katere je podedoval 45.000 ducatov. Vzgojo je dobila v samostanu v Trbižu, od majhnega pa je bila slabega zdravja. Po smrti Renierja je bil takoj izvoljen za vojvodo, ker je imel veliko denarja v primerjavi z slabim ekonomskim stažem Benetk. Ker je moral vojvoda dajati denar iz svojega žepa za obveznosti družbenega življenja, je bil ravno zato tudi priporočen s strani Renierja.

Sam ni bi siguren, da bo dobro izpolnjeval funkcijo vojvode. Dejstvo je bilo, da je njegova družino zelo hitro obogatela. Objokan je na dan volitev prišel v palačo in prosil naj ga ne izvolijo, ampak zmaga je bila vseeno njegova. Ko je odšel iz dvorane so za njim govorili: kot doža so izvolili friulana, republika je mrtva. Vsi zapisi volitev se hranijo v knjižnici palače Giustinian. Po volitvah so pripravili tudi veliko zabavo. Novoopečeni vojvoda je tako hodil s stražami po trgu in metal zlate cekine, straže pa srebrne.

Mesec po njegovih volitah je bilo že napeto, saj se je Francija pripravljala na revolucijo. In francozi so kmalu zatem začeli prihajati do pomolov v Benetkah. Manin je ljudstvu povedal: to noč nismo varni niti v svojih posteljah. Napoleon Bonaparte je tako dobil vse zahtevke (4,000 vojakov je zasedlo Benetke)

Od takrat se ni več pojavljal med ljudstvom, zavračal je vse večerje z diplomati, ni več hodil v gledališče, ni ga zanimal več niti do taktrat priljubljeni casino.