Benetke 25. aprila praznujejo praznik sv. Marka, ta dan je tudi dan beneških zaljubljencev. Nesojena ljubezen med Marijo in Tancredijem ni tako slavna kot o Romeo in Juliet, a v Benetkah jo mladi pari še danes praznujejo.
Benetke 25. aprila praznujejo pomemben dogodek: Svetnika, sv. Marka so na ta dan proglasili za mučenika. Relikvije svetega Marka so, ukradene iz Aleksandrije, bile pripeljane v Benetke že leta 828 AD, a je bil sv. Marko (San Marco) razglašen za novega pokrovitelja mesta šele leta 1071, ko je nadomestil patra sv. Teodorja iz Amaseje.
No, tega dne se je razvila še ena tradicija, katero poznajo samo Benečani: Vsi pari v Benetkah z veseljem spoštujejo lep in starodaven običaj, ki se odvija na dan San Marca. Je prikaz ljubezni, povezan s starodavno beneško legendo …
Legenda o rubinasti vrtnici:
Zgodba iz IX. stoletja govori o ljubezenski zgodbi mlade ženske in mladeniča. Prelepo Marijo je občudoval in želel vsak Benečan. Tancredi je bil lep, prijazen in sladek moški, zelo zaljubljen v Marijo, hčero Orsa Partecipazia, glavarja plemiške in spoštovane beneške družine. Tancredi je bil v očeh Marijinega očeta ničvrednež, saj se je preživljal s pripovedovanjem pravljic o vojnih herojih.
Orso Partecipazio se je zavedal obojestranske ljubezni mladega para, a je strogo nasprotoval, da bi se videvala, kaj šele, da bi skupaj načrtovala prihodnost. Marija je neizmerno ljubila svojega ljubimca, vendar je dobro poznala očeta in se je zavedala, da ima Tancredi le eno možnost, da ga njen oče sprejme: pridobiti mora slavo na bojišču. Z Marijinim blagoslovom in obljubo, da ga bo počakala, je Tancredi odšel v Španijo z namenom, da bi postal paladin Karla Velikega in se boril proti Mavrom v obrambi krščanstva.
V nekaj mesecih je mladenič kot vojak izkazal svojo neverjetno vrednost in postal nočna mora svojim nasprotnikom. V nekaj mesecih se je prelevil iz pripovedovalca, ki je prepeval zgodbe o vojakih, do tega, da je bil sam vojak, čigar zgodbo so pripovedovali pripovedniki.
Novica o izjemnem pogumu in uspehu Tancredija se je kmalu razširila, dosegla Benetke in Marijina želja se je izpolnila. Nad novico je bil navdušen tudi njen oče. Začel je javno peti pohvale Tancredija in odobril poroko mladega para. Minili so tedni brez novic o mladem junaku. Ko se je vojska vrnila v Benetke, med njimi Tancredija ni bilo.
Orlando, Tancredijev prijatelj je Mariji povedal o usodi njenega ljubimca: med silovitim bojem je končal izoliran in premagan s strani nasprotnika. Ko se je Orlando uspel prebiti do Tancredija, ga je našel umirajočega a z dovolj moči, da mu je izročil rdečo vrtnico, namočeno z lastno krvjo. Zadnja želja je bila, da to vrtnico izroči svoji ljubljeni Mariji. Marija je v šoku vzela umazano in posušeno vrtnico in odšla v svojo sobo, kjer je onemela. Še istega dne so jo našli mrtvo v svoji postelji z krvavo vrtnico.
Odtlej na dan 25. april, na dan svetega Marka, vsi Benečani podarjajo svoji ljubljeni rubinasto rdečo vrtnico, kot simbol neskončne ljubezni, ki ne pozna ovir.