V času okoli leta 1000 je bila bizantinska vladavina že tako oslabljena, da je prišla pod oblast nove sile iz Severnega Jadrana – Benetk. V tem času, ko je tudi v zahodni Evropi vladalo prepričanje, da bo letnica 1000 pripeljala do konca sveta, so Benetke skupaj z bizantinsko pomočjo pregnale Normane iz Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja.
Benetke so zgradile povezavo med Evropo ter vzhodom ne le v trgovini, ampak tudi v ostalih dejavnostih. Z ladjami so prevažali križarsko vojsko med osvajanjem Jeruzalema ter Bizanca in pri tem uveljavljali tudi svoje interese pri osvajanju Bizanca in Genove. Povezavo z Bizancem so Benečani izkoristili pri utrjevanju trgovine z vzhodom in razvili močno pomorsko trgovino. Benetke so s trgovino zelo obogatele, zato je bilo potrebno moč določenih oseb, posebej doža, omejiti. Leta 1172 so za potrebe obvladovanja trgovinske mreže ustanovili Veliki svet, v katerega so vključili skoraj 500 Benečanov. Sistem so, z zmanjšanjem doževe moči, s pridom uporabili pri obvladovanju moči Benetk. Od tega leta dalje je doža volil Veliki svet. Ob izvolitvi je dož podpisal pogodbo (prevedeno „promissione”, kar pomeni dobesedno „obljuba”). Ob podpisu zakona se je dož zavezal, da svojega položaja ne bo izkoristil za pridobivanje finančnega bogastva, prejemanje daril ter da ne bo komuniciral z drugimi vladarji ne da bi o tem predhodno obvestil Veliki svet. V 14. stoletju je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno.