Marco Polo je bil beneški trgovec ter raziskovalec. Svojo slavo si je pridobil z potovanji po celem svetu. Marco, skupaj s svojim očetom Niccolo ter stricem Maffeom, je bil prvi zahodnjak, ki je plul po svileni poti do Kitajske in jo poimenoval v Cathay.
Potovanja očeta Niccolo in strica Maffeo Polo
Ime družine Polo je prvotno pripadala družini trgovcev namesto popotnikov. V partnerstvu sta Niccolo in Maffeo skupaj z Marcom il vecchio (starešina) poslovala z daljnim vzhodom.
Leta 1252 je Niccolo zapustil Benetke in se odpravil v Konstantnopel in tam preživel nekaj let. Živeli so v Beneškem delu mesta in posledično uživali v davčni oazi, katere so si Benetke prisvojile leta 1204 po četrti Križarski vojni ter ustanovitvi Latinskega imperija. Leta 1259 so zapustili mesto, kar se je pokazalo kot izredno pametna odločitev, saj je Mikha%u0113l VIII Palaiologos leta 1261 prevzel beneški del mesta in ga požgal do tal. Beneške državljane so oslepili.
Svojo pot je oče nadaljeval ob Črnem morju, v Soldaiji. Beneški trgovci so trgovali s tem območjem že od 12. stoletja kar je družina Polo dodobra izkoristila.
Leta 1264 sta Niccolo in Maffeo ustanovila predstavništvo Ilkhan Hulagu in leta 1266 prišla do Mongolske prestolnice Khanbaliq (današnji Peking, Kitajska).
Uradno je Kublai Khan (vladar Mongolije) poslal brata Polo do Papeža s prošnjo, da jim pošlje 100 izobražencev z namenom, da bi v Mongoliji širili Krščansko religijo ter njihove navade. Zapustila sta imperij in se odpravila proti Jeruzalemu. Leta 1269 sta prišla v Benetke ter čakala na izvolitev novega papeža, komur sta nameravala predati prošnjo. Dopis je vseboval tudi zlato palico, s katero si je nosilec pridobil brezplačno hrano in nočitev v celotnem Khansem področju.
Potovanja Marca Pola
Takoj po izvolitvi leta 1271, jer papež Gregor X prejel pismo od Kublai Khana od Niccolo-ja in Maffe-a. Brata sta (tokrat skupaj z 17-letnim Marcom) se vrnila v Mongolio z dvemi Dominikanskimi duhovniki, Niccolo De Vicence in Guillaume de Tripoli. Zaradi strahu sta oba duhovnika med potjo umrla. Vsi trije člani družine Polo so pršli v Kanbaliq ter predali prenešena darila leta 1274.
Tibetanski duhovnik in zaupnik Kublai-a Khana, Drogon Chogyal Phagpa je omenjal prejem daril, vendar na žalost brez imen, tako da le-to s strani Mongolske zogdovine ni potrjeno.
Družina Polo je preživela naslednjih 17 let na Kitajskem. Zaradi Markove sposobnosti pripovedovanja pravljic ter pripovedk se je prikupil Kublai Khanu. Poslal ga je celo na diplomatska potovanja po imperiju. Svojo nalogo je dobro opravil ter hkrati zabaval khan z zanimivimi zgodbami ter opazki iz prepotovanih dežel.
Vrnitev v Evropo
Marco Polo je večkrat prosil za dovoljenje za vrnitev v Evropo, vendar jo je vsakič Khan zavrnil (zaradi priljubljenosti).
Šele leta 1291 je Kublai zaupal Marcu zadnjo nalogo: da pospremi mongolsko princeso Koekecin do Ilkana Arghun. Potovali so po morju iz južnega pristanišča Quanzhou do Sumatre, dalje do Perzije. Pot so nadaljevali mimo Sri Lanke ter Indije. To pot je Marco Polo poimenoval v severno svileno pot.
Leta 1293 (ali 1294) jeso prišli do Ilkanate, katerega je vodil Gaykhatu po smrti Arghun. Preselili so se v Trebizond ter od tam se končno odpravili v težko pričakovane Benetke.
Velja omeniti, da je bil Marco Polo PRVI v zgodovini, ki je potoval na vzhod. Posledično je Evropa dobila močan vpliv Vzhodne kulture ter odprla se je svilena pot med Evropo in Kitajsko. Trgovska pot je zamrla približno 150 let po njegovi smrti.